dhanurveda-2
Starodavni jezik sanskrt za borilne veščine najpogosteje uporablja besedo dhanurveda, ki bi jo lahko dobesedno prevedli kot “znanost o lokostrelstvu”. Beseda dhanus namreč pomeni “lok” in beseda veda pomeni “znanje”. Dhanurveda se po nekaterih klasifikacijah uvršča med Upavede, torej v eno od osemnajstih tradicionalnih panog vedskega znanja, včasih pa je opredeljena tudi kot sestavni del Yajurvede.

Vendar pa vas dobeseden prevod besede dhanurveda naj ne zavede, saj je dhanurveda tako znanost o lokostrelstvu kot tudi o drugih oblikah bojevanja, kot so mečevanje, rokoborba itd. V njenem imenu je lokostrelstvo poudarjeno zgolj zato, ker ima vedska tradicija lokostrelstvo za najodličnejšo obliko bojevanja. ”Rokoborba je najslabša oblika bojevanja, boljše je bojevanje z meči, še boljše je bojevanje z metanjem sulice, najboljše pa je bojevanje z loki in puščicami.” (Gangadharan, 1985, 645)

Mahābhārata in drugi indijski epi opisujejo neverjetne vedske bojevnike, kot so Arjuna, Bhīṣma, Droṇācārya, Hiraṇyakaśipu, Kaṁsa, Rāvaṇa idr. ter njihove spopade. V Mahābhārati na primer najdemo zelo podrobno in nazorno opisan dvoboj med Arjuno in Karṇo, kjer sta bojevnika uporabljala ne le loke in meče, temveč tudi pesti, kamenje in celo drevje.